Poročilo #2

že drugi dan sma v Thórsmörku, pod vulkanom Eyjafjallajökull, ki je par let nazaj prizemljil ves letalski promet v Evropi. Do kampa se pripelješ s specialnim vzdignjenim busom na fedrah, ki nekajkrat prečka deročo reko.

Tudi B plan se nama je zaradi vremena podrl, zdaj sma pri planu C, ki je prav tako fajn, iz doline vsak dan šibama v drugo smer. Enodnevne ture so lahko zelo dolge, ker ni skrbi, da bi te ujela noč. Med prvo in tretjo ponoči je malo bolj mračno, a se še vedno jasno vidi.
Na obrazu se nama od konstantnega vetra že delajo gube, noge so že žuljave, ampak gre lažje, ko se lahko na koncu posavnaš v sodu in namočiš v vrelec 🙂

Kampirama med konji, ki so povsod, kamor se obrneš, na Islandiji jih je 100 000 (vseh Islandcev je 300 000), čisto vsi so avtohtona pasma, baje tujih sploh ne spustijo na otok.