Drage in dragi!
Kupila sma lokalno SIM kartico za prenos podatkov, tako da malo več sledima, kaj se dogaja doma, oz. po svetu, no, jaz bolj spremljam Grčijo in se jezim nad Angelo in komisijo in EU in Cerarjem, ki me je razočaral še bolj, kot pa sem mislil da me lahko (čeprav ga nisem volil, da ne bo pomote! Na faksu je deloval kot eden izmed pametnejših profesorjev, v politiki pa se je izkazal za pravega slovenskega hlapca). Večkrat se spomnem na dedija, ko sem bil mali, ko je preklinjal med poročili in šel iz dnevne, ker ni mogel več gledat in mi ni bilo jasno, kaj te lahko tako razburi, če gledaš TV, to je ja vedno fajn. No, on jih je imel takrat okoli 60, jaz pa zdaj pol manj in se že zdaj zalotim, da sem isti. Ker sem na dopustu in itak nimam kaj za naredit, si vsakič, ko preberem novice, rečem “zen” in pogledam naokoli, kje sem in je lažje 🙂
Iz Thorsmorka, od koder sma se zadnjič javila, sma se vrnila v Rejkavik. Spet sma spala pri Ísaku in Vilborg, pripravila sta nama tudi večerjo s prijatelji, Ísak je odličen kuhar, naredil je dhal z indijskimi palačinkami in domač sladoled, po štirih dneh askeze v gorah sma si lizala prste!
Edini downside je bil, da zaradi zdravljenih alkoholikov na večerji spet nismo nič popili, čeprav sma prinesla vino. Večina Islandcev ne zna piti zmerno in so ali alkoholiki ali abstinenti, slišala sma par družinskih ankdot, ta vrsta pijančevanja, ki se pri nas pri večini konča, ko pridemo iz pubertete, se tu nadaljuje do konca življenja, zato ni nič neobičajnega, ko čez vikend v Rejkjaviku vidiš starejše ljudi, ki se plazijo po pločniku in ščijejo po stenah. Glede te nepopite steklenice … Kupiti sma morala dve, ker sem taprvo razbil. V Rejkjaviku sma si med drugim šla oprati obleke, ko se bile po treh urah oprane in osušene, sem v rukzaku poleg njih razbil flašo rdečega, tako da sma se kar takoj vrnila v pralnico. 
Šla sma tudi na najboljši hotdog v mestu, pjebi, ko se vrnem, bomo jedli hrenovke! Res je dober, z ocvrto čebulo in remulado. Sicer na otoku baje ni niti enega McDonaldsa, je pa vseeno dosti cvrtja in majoneznih omak. Islandcem se fast food že pozna na postavi, dosti jih je že lepo okroglih 🙂
Naslednji dan sma se odpravila na najbolj turistični del najinega postanka na otoku na t.i. zlati krog, ki vključuje Þingvellir, Geysir in slap Gulfoss.
V Þingvellirju sma slikala samo z aparatom, pa tudi za tipkat je preveč, tako da kar klik tukaj.
Po gejzirju tukaj so bili poimenovani vsi drugi, Geysir na žalost ne brizga več, ker so obiskovalci zmetali notri toliko stvari, da so ga zamašili, tudi njegov 20 m oddaljen sosed Strokkur je kar spektakularen, čeprav ne šprica tako visoko.
Eden izmed večjih slapov, okoli 30 metrov ima in te kar fino zmoči, tudi če ne skočiš vanj.
Skoraj me je že premamilo, da bi kupil Piki kapo z najbolj znanim ptičem – puffinom, pa sem se spomnil, kako ima hudo mamo in da imam še kar prepoved obdarovanja 🙂
e še kar nekaj materiala, povezava pa slaba, napišem kaj v kratkem!
Do prihodnjič,
S&M
dva polha na poti 