… Tablica ne zmore toliko slik in moram objavljati v delih … Odšla sma tudi proti vulkanu Krafla, pokrajina je izjemno robustna, mlada lava, komaj kaj rastlinja, samo kakšen lišaj tu pa tam, izjemno veliko magmatskih pojavov, od vrelcev pare do toksičnih jezer, predvsem pa je ves čas v zraku smrad zaradi velike količine žvepla. Ta se sicer voha tudi v pitni vodi po večini mest in vasi, ponekod ga zavohaš še preden odpreš pipo. Lokalci so se navadili, name ne gre tako zlahka, kjer voda res močno smrdi, kuhama čaj, da ubije vonj.
povsod je polno žvepla
Vse to je kar neverjetno za videt, še bolj pa me je fascinirala geotermalna elektrarna, lahko jo obiščeš ali pa se sprehodiš do vrtin. Že samo elektrarna pod Kraflo, kjer sma bila, proizvede dovolj elektrike za 90% vseh islandskih gospodinjstev, stranski produkt je tudi vroča voda, ki jo imajo za centralno ogrevanje in ogrevanje kopališč, v enem zalivu jo zlivajo kar v morje, da se je bolj prijetno kopati. 🙂 Tudi stanovanja zračijo tako kot pri nas veliko ljudi, preden so bili obvezni števci, radiatorji in okna hkrati odprti do konca. Za ogrevanje in elektriko doma ne plačujejo skoraj nič. Zastonj energija, ki je nikoli ne zmanjka. Ker je elektrika res skoraj zastonj, se jim splačajo tudi tako potratne industrije, kot je proizvodnja aluminija, kjer so ravno zato tako konkurenčni, da se splača ladijski transport rude in izdelkov sem in nazaj. Fosilna goriva rabijo samo še za promet. Krafla je bila aktivna v osemdesetih, Murphy je seveda poskrbel, da je počakala, do so že skoraj zgradili elektrarno in vse vrtine, potem je pa začelo tresti in brizgati in uničilo večino postavljenega. Tla so gorela devet let in nastalo je 60 km2 veliko polje lave.
ima se, može se. random topel tuš ob cesti.
Bless bless, S&M
dva polha na poti 