Poročilo #6

Uf, je minilo že nekaj dni od zadnjega zapisa, vem kako se sliši od človeka na dopustu, da ni bilo časa, ampak je preveč stvari za videt in ljudi za obiskat!

Na vzhodni obali je bila zadnja postaja Borgafjörthur Eystri, kamor sma šla pozdravit prijatelja od prijatelja Skúlija. Skúli je … Poseben človek. Bi o njem napisal kaj več, kot to, da ima bajto z lepim razgledom na zaliv, pa pogovor nekako ni stekel, ker človek ne govori. Ne zato, ker ne bi mogel, ampak, ker je tiho, ko nima nič za povedat… Živi v idilični vasici, kjer sušijo ribe in gostijo kakšnega turista, to je pa bolj kot ne vse, kar se zgodi. Aja, ker je bil petek, so imeli tudi koncert lokalnega hipija, pa nisma šla ker je bila cena skoraj ista kot za Dylana v Sloveniji.

Blizu vasi živijo lundiji, ki so res smešne ptice, ko jih vidiš leteti izgledajo kot da je evolucija naredila napako, izjemno štorasta bitja, jih je pa fino gledati, ko prinašajo hrano v podzemna gnezda.


V vasi je poleg Skúlija in ptičev še par zanimivosti, kot npr. ženska, ki še vedno živi v pol-zemljanki. 


Na poti v vas sma prečkala ogromno mostov (potoki in reke so povsod, prvih 10 je še zanimivih, potem se pa nehaš čuditi) in šla tudi mimo tega zveriženega jekla, baje je to ostanek prejšnjega mostu, ki ga je odnesla poplava. Povsod na rodovitnih območjih gradijo nasipe proti poplavam, ponekod tudi proti izlivom lave, ampak večinoma bolj za psihološki učinek, ko se odlomi pol gore, je ne ustavi noben nasip. Tukaj se večkrat zaveš, kako si majhen v naravi, most je odnesel ledeniški hudournik s pretokom 30 000 m3/s. Malo močnejše od Savinje. 

Panoram ne bom več lepil, da se vam ne priskutijo, je pa res skoraj povsod noro lepo. Mislim, da še nisem bil v državi z lepšo naravo, tukaj sma npr. spala danes, pač en ovinek malo stran od ceste, kjer sma postavila šotor. 

ob enajstih zvečer

Severovzhod poleg razgledov in nekaj vasic nima skoraj ničesar in sma ga kar hitro prevozila. Prejšnji večer sma šotorila pri jezeru Myvatn in dan preživela v vročih vrelcih.

okoli šotora je bilo polno račjih mladičev

Naravno kopališče, ki ima prijetnih 30 stopinj. Mame tukaj niso tako histerične glede vetra in mraza kot pri nas, mali so skakali zunaj pri petih stopinjah. 

 

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s