Drage in dragi!
Na fejsbuku in tviterjih vidima, da doma hirate od vročine, tu na srečo nimamo takšnih problemov 🙂
Zdaj sma v Westfjordih, kjer je ogromno majhnih izvirov geotermalne vode in si lahko pregreješ kosti, obstaja tudi spletna stran z zemljevidom vseh teh vrelcev. Ta »sveta mlaka« spodaj ima prijetnih 40 stopinj in polno alg, ki ti ostanejo na koži, baje je zdravilna in zdravi vse dermatološke tegobe, ker jo je posvetil gospod škof. Jaz bi sicer prej stavil na alge.
Pogledat sma šla tudi par rekonstruiranih zemljank iz starih časov, kar zanimivo.
Postavili so jih iz zloženih kosov rezane šote in naplavljenega lesa, ki ga tok od nekdaj prinaša iz sibirskih gozdov in potem okoli severnega pola. Izračunali so, da ga tok nosi cca pet let, preden ga naplavi na obalo. Baje ga slana voda celo ojača. 
Na Islandiji včasih sploh ni bilo dreves, zato je seveda bil les izjemno cenjena surovina. Danes otok z velikim navdušenjem pogozdujejo, 5 dreves posadijo skupaj in temu že rečejo gozd.
To je baje eden večjih, da izgleda bolj naravno, so pomešali nekaj različnih sort. No, gozdarjem nihče ni povedal, da gozdovi ponavadi ne rastejo v ravnih vrstah.
Ker lesa niso mogli odvleči do doma takoj, ko so ga našli, so imeli vzpostavljen sistem označevanja hlodov in z njim res ni bilo zajebancije, zaradi hlodov so se tudi pobijali.
Nasploh v starih časih tu ni bilo milosti, nobenega sadja in zelenjave, nobenih njiv, tema pol leta, res so bili korenine, da so izdržali. Proti koncu zime, ko je zmanjkalo vsega, so redno jedli mah, lišaje, pokvarjeno hrano, karkoli so našli. Še danes v spomin na hude čase ob koncu zime jedo razne sumljive stvari, kot je »fermentirano« (beri: pokvarjeno) kitovo mast ipd. Sem si rekel, da mi čisto vsega ni treba probat.
Veliko jih včasih sploh ni dočakalo polnoletnosti, ker so bili podhranjeni, otroke so mlatili kot zmaje, delati pa so morali tako kot odrasli, da so se utrdili, veliko jih je odraslo pohabljenih od težaškega dela. No, danes v povprečju umirajo po 82. letu in imajo najbolj napredno varovanje otrokovih pravic. Še vedno pa jih utrjujejo, čeprav ne več s palico. Pred lokali in trgovinami velikokrat vidiš parkirane otroške vozičke, ko so starši notri na toplem na kavi ali pivu, da se mladiči navadijo na mraz. V stanovanjih jih dajo popoldne spat na balkon. Resno.
Aja, danes sma opazovala tjulnje, ko so dremali na soncu, v enem od fjordov pa celo videla kita, slike so samo na fotoaparatu, jbg, preden sma lahko varno ustavila, je odplaval proti sredini, telefon pa nima zooma.
Bliss, S&M
dva polha na poti 