Mislim, da je to zadnje javljanje iz otoka ledu in ognja, bom še enkrat napisal; eno izmed najboljših potovanj do zdaj! Bomo videli kaj bo prinesla Azija.
Danes sma prespala na otoku Flatey, sicer jih je kar nekaj s tem imenom, Islandci nimajo preveč domišljije pri geografskih imenih. Ogromno vasi in otokov ima ista imena, ulice pa imena ki se prevedejo kot, “severna ulica” ali pa “ulica ob plaži” … Zeh … Midva sma bila na tem, ki je blizu zahodne obale. Na otoku ni cest (tovor prenašajo s šajtrgami in traktorji), zato sma avto s trajektom poslala v Stykkishólmur, midva pa izstopila na Flateyu.
Ima vas, cerkev, knjižnico in dve kmetiji, ki sta baje skregani že nekaj generacij (ne vem, ali kdo sploh še ve, zakaj) in sma se že skoraj počutila kot na rodni grudi.
Kot pove že ime, je otok raven, najvišja točka ima 16 m, po dolžini ima dva kilometra, počez pa skoraj lahko vržeš kamen.
Ogromno je ptičev, ki so neformalni gospodarji otoka, na predelih, kjer gnezdijo, te napadajo v skupinah, najprej je zanimivo, potem se pa hitro začneš izogibati v velikem loku, ker so res agresivni, kljuvajo po glavi in kot da to ni zadosti serjejo v preletu. Na srečo v vetru ne ciljajo preveč dobro. Ni zabavno niti malo.
Najbolj me je fasciniral Jezus v cerkvi, ki izgleda kot fotomodel iz Rejkjavika v volnenem puloverju (ne da bi naše lokalne verzije bile verodostojne verzije originala, ampak tu se sploh ne trudijo več z zgodovinskim kontekstom). 
Lokalci v baru se pohvalijo, da so na poslikavah v cerkvi obrazi resničnih ljudi iz vasi, itak je cerkev ponos in dika cele vasi. 
Knjižnica ni ravno založena, je pa lepa.
knjižnica
izposoja deluje na poštenje
Ko prehodiš otok, preostane bolj malo za početi in se pred vetrom skriješ v šotor in bereš … Tako kot v večini malih vasic tukaj, če nimajo vročega tolmuna ali bazena.
Oba se že veselima domače zelenjave in sadja, sploh ko vidima, kaj vse je zraslo na domačem vrtu! Pa tudi teme ponoči se že kar veselim in dejstva, da bom končno slekel dolge gate!
Se vidimo doma,
S&M
dva polha na poti 